Draga Sydney!

Ravnokar sem končala z branjem tvoje zgodbe v knjigi Maybe Someday. Ne moreš si misliti, kako vesela sem, da sem te končno spoznala. Marsikdo mi je povedal veliko lepega o tvoji zgodbi in res ne vem zakaj sem odlašala.

Mogoče zato, ker sem slišala tole:

Dvaindvajsetletna Sydney Blake ima dobro življenje – službo, fanta in najboljšo prijateljico za sostanovalko. A vse se spremeni, ko odkrije, da jo fant vara z njeno prijateljico. Odseli se iz stanovanja in na srečo ji njen sosed, Ridge, ponudi prazno sobo v njegovem, saj išče še enega sostanovalca.

Ridge piše pesmi za bratovo skupino, a že več tednov ne najde navdiha. Ko se Sydney preseli k njemu pa se izkaže, da je našel svojo muzo.

In ta površen opis ti dela krivico, saj o pravi zgodi ne pove skoraj nič, definitivno ne, kako dobra in posebna je.

Najprej ti želim čestitati za pogum. Dvaindvajseti rojstni dan je bil do tebe grozen. Ampak si preživela, z dvignjeno glavo. Res, vsa čast! Le upam lahko, da bo tvojo zgodbo prebralo več deklet in v podobni situaciji ravnale enako.

Prebrala sem že veliko romantičnih zgodb, a tvoja je nekaj posebnega. Že od samega začetka, kako sta se spoznala, sem vedela, da me čaka dobra zgodba. Vem, da bi marsikdo na prvo žogo obtoževal vajino prijateljstvo, ampak midve poznava resnico. In če jo poveš tudi njim, verjamem da bodo razumeli.

Z veseljem pa sem podrobneje spoznala tvoj kreativni proces, saj tudi sama izredno rada pišem in me vedno zanima, kako se ga lotijo drugi.

Besedila pesmi, ki si jih napisala so mi noro všeč. In niti predstavljati si ne moreš kako vesela sem bila, ko sem odkrila, da so vse tudi posnete. Ne vem, če ti je tale super posnetek kdo že pokazal:

Pripenjam tudi povezavo do celotnega playlista z YouTube (Maybe Someday). Moji najljubši sta I’m in Trouble in It’s You.

A naj se vrnem nazaj k zgodbi.

Všeč mi je kako dobro si opisala svoje občutke. Ko sta skupaj pisala pesmi sem imela občutek kakor, da sem tam z vama. Ne. To se sliši res čudno. Želela sem reči le, da sem se v tvojo zgodbo res vživela, saj je tako krasno povedana.

Hey, Heart.  Are you listening?  You and I are officially at war.

– res si me nasmejala, ko sem prebrala tole.

Ker pa ne vem ali boš to pismo pokazala komu, ki tvoje zgodbe še ne pozna v celoti, ne želim izdati preveč. Lahko pa ti povem še, da sem zelo vesela zate in da se je neljuba vojna končala.

Vem, da ti marsikdo precej očita. Iskreno mi ni najbolj všeč kako si v določenih trenutkih odreagirala, a navsezadnje smo vsi le ljudje, ki delamo napake. Si se pa po drugi strani s svojo iskrenostjo in odkritosrčnostjo odkupila za neljubi dogodek.

Pismo bom končala s tvojimi besedami, saj v primeru te zgodbe še kako držijo!

“There are only twenty-six letters in the English alphabet. You would think there would only be so much you could do with twenty-six letters. You would think there were only so many ways those letters could make you feel when mixed up and shoved together to make words. However, there are infinite ways those twenty-six letters can make a person feel…”

Upam, da jo boš povedala še mnogim, saj si zasluži biti slišana. (klikni tukaj, če želiš prebrati Maybe Someday)

Lepo bodi in upam, da mi odpišeš!

Neja (Pesem ptic)

p.s. Presenečenje, ki si ga dobila v baru je bilo popolno. Škoda, da se nisva spoznali že prej.

p. p. s. Če si želiš prebrati zgodbo, ki je podobna tvoji ti priporočam: Preprosto ljubezen, Deset kratkih vdihov ali pa poskusiš z All The Ways You Saved Me.

author-sign

2 Comments

Leave A Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Preberi tudi: