Na knjigi sem najprej opazila naslovnico, saj se razlikuje od ostalih. Ima prav poseben, svojevrsten čar. Takoj sem pomislila, tole knjigo moram prebrati. Saj vem, saj vem, knjig naj ne bi ocenjevali glede na videz, ampak enostavno si ne morem pomagati.
Prebrala sem knjigo Finding Paris, ki jo je napisala Joy Preble. Knjiga zaenkrat še ni prevedena v slovenščino.
Sestri Leo in Paris Hollings sta se vedno lahko zanesli le ena na drugo. Ne moreta zaupati svoji mami, ki skače iz mesta v mesto in od fanta do fanta, niti ne moreta zaupati svojemu očimu, ki je kockar in zaradi katerega so se morali preseliti v Las Angeles. Sta tako rekoč sami: Paris, ki je vedno bila sanjač in Leo, ki ima pred seboj jasno začrtan načrt – iti na Stanford, postati zdravnica, zaljubiti se. Ampak trenutno Leo ne gre nikamor in s sestro imata celo noč zase.
Vse dokler je Paris ne zapusti pri Heartbreak Hotel Diner, samo trenutek za tem, ko sta se pogovarjali s prikupnim Maxom Sullivanom. Leo kasneje najde Parisino sporočilo – namig.
Je ta kakšne vrste igra? Kje je Paris in zakaj je izginila? Leo sprejme Maxovo pomoč in skupaj sledita namigom po Vegasu in še dlje. Ampak pot do resnice ni popolnoma ravna in prav tako ni pot do skrivnosti Leo in Maxa.
Če te je opis pritegnil, naj te že vnaprej opozorim, ne pričakuj preveč, tudi mene je opis zavedel.
Avtorica je bila zame popolnoma neznana, ampak to me nikoli ni motilo, nadvse rada namreč odkrivam nove. Ampak, ko sem začela brati nisem vedela, kako lahko takšna oseba postane pisateljica.
Naj ti razložim, kaj mislim.
Pisatelj je zame oseba, ki ima ogromno domišljije in je dober v pripovedovanju, njegove zgodbe nikoli ne izgubijo rdeče niti in dokler ne slišiš konca ne moreš misliti na nič drugega.
Joy Preble pa ima domišljijo, vendar je grozna v pripovedovanju. Tolikokrat kot sem pri tej knjigi izgubila rdečo nit je nisem še nikoli. Mislim, da bi bilo bolje, če bi se držala učiteljskega poklica. Prav tako pa menim, da je uspešna samo, ker obravnava malo ‘težje teme’, čeprav se je je lotila na napačen način.
Tokrat bom razkrila malo več vsebine, zato ne beri dalje, razen če želiš izvedeti konec. Začetek in konec spoilerja bom označila s črto.
Tema knjige Finding Paris je, kakor ugotoviš na koncu posilstvo, vse lepo in prav, če le ne bi Leo, ki je bila žrtev mislila, da je bila žrtev njena sestra. Razumem, da zaradi travme, poskušaš pozabiti na dejanje, ampak, da ga popolnoma pozabiš in ti more sestra povedati, da ti je bila storjena sila, pa je že malo mimo.
Prav tako ne razumem Paris. Hotela ji je pomagati, ampak jo je sredi noči pustila z neznanim fantom, brez denarja, avtomobila in telefona. Pustila ji je samo listek, zaradi katerega Leo misli, da so ji sestro ugrabili. Če bi jaz sumila, da se je kaj takega zgodilo moji sestri, bi se najprej pogovorila z njo, potem bi povedala mami, na koncu pa obvestila še policijo. V nobenem primeru ne bi sestro pošiljala z avtom naokrog in ji vzbujala skrbi.
Z glavnima junakinjama se nikakor nisem mogla poistovetiti, saj razmišljata nadvse nerazumno, ter letom neprimerno.
Naj pa malo pokomentiram še slog, ki je mimogrede grozen. Zelo veliko je opisovanja, predvsem dogodkov iz preteklosti, ki niso povezani z zgodbo. To me je precej zmotilo, saj sem izgubila bistvo in sem morala pogledati par odstavkov nazaj, da sem ugotovila, kaj se dogaja v sedanjosti. Verjemi to je zelo moteče.
Veliko bi lahko še povedala o stvareh, ki so me motile, ampak ne želim popolnoma skritizirati knjigo. Mogoče pa bo komu všeč.
Pogledala sem na Goodreads in tam je od 598 oseb, ki je knjigo prebralo, 176 oseb knjigo ocenilo s 5 zvezdic. Naj pa povem, da je 20 oseb knjig ocenilo z 1 zvezdico oziroma ‘po domače’ niso jo mogli prebrati do konca.
Ker sem se potrudila, da sem jo dokončala ji dam, svoji skromni:
Če ne poznaš moje lestvice ocenjevanja, klikni tukaj.
Poznaš knjigo Finding Paris?
