Ljubezen v steklenici – Nicholas Sparks
Nicholas Sparks je eden izmed mojih priljubljenih avtorjev. Pa ne zaradi romantike, kakor bi lahko zmotno mislila, ampak zaradi super, napete, kriminalne knjige Safe Haven (po naše Varno zavetje).
Ko takšnemu avtorju dodaš še pismo v steklenici, ki je začetek vsega v tej knjigi, veš da ti bo knjiga všeč. Le kdo ni niti enkrat pomislil, kako super bi bilo poslati pismo v steklenici. Jaz vsekakor sem, večkrat 
.
Novinarka Theresa Osborne ob jutranjem teku ob plaži najde steklenico. Odloči se, da bo storila dobro delo in jo odvrgla v smetnjak par korakov stran, ko naenkrat opazi, da to ni čisto navadna steklenica. Pravzaprav je notri pismo. Theresa ga seveda takoj prebere in zaradi čudovitih besed neznanega moža postane ganjena. Kasneje se odloči, da bo v naslednji rubriki pisala o tem pismu. Nakar ji neka ženska pošlje tudi svoje pismo, ki je od istega moža.
Theresa se kasneje odloči, da ga bo poiskala. Pa ne zato, ker bi si želela opraviti intervju. Pritegne jo predvsem njegova ljubezen do pokojne žene, kateri je tudi napisal vsa ta pisma.
Z malo pomoči ga najde v obmorskem mestu, kjer dela kot učitelj v potapljaškem klubu.
Ampak ali je to ljubezen, ki jo išče?
Naj že kar za začetek povem, da me je Nicholas Sparks s to knjigo zares razočaral. Pričakovanja so bila precej velika, žal pa jih ni dosegel.
Gre za tipično romantično zgodbo, ki pa se, glede na njegov sloves, pričakovano konča. Ne trdim, da je slabo napisana ali pa nezanimiva, vendar bi lahko bila boljša.
Da pa ne bom samo nergala, naj poudarim, da mi je bila ideja o steklenicah in pismih super. Ko je Theresa obiskala njegovo mesto, ki je seveda ob morju, pa je zgodba postala še boljša. Garrett Blake je opisan kot očarljiv, vendar na pogled običajen mož, zaradi česar se nam kot bralcem še hitreje priljubi. Ima jadrnico, s katero Thereso seveda tudi malo popelje na odprto morje. Iz njegovih zgodb pa se lahko naučiš tudi kaj o opazovanju zvezd in učenju potapljanja, je namreč učitelj potapljanja.
Theresa pa mi ni bila zelo všeč. Predvsem me je čudil razlog zakaj se ga je odločila poiskati. Če bi jaz menila, da moški za večno ljubi svojo umrlo ženo in bi se mi to zdelo neizmerno lepo, ne bi niti pomislila, da bi ta isti moški lahko začel ljubiti tudi mene. Kot prvo, s tem bi prekinila njegovo večno ljubezen do prejšnje žene, kot drugo, to nikakor ni razlog, da poiščeš neznanca.
Kot po večini Sparksovih knjig, je tudi po tej posnet istoimenski film. Sicer je iz leta 1999, tako da se je moja predstava, kar precej razlikovala od igralcev.
Tukaj ponavadi prilepim povezavo do predfilma, žal pa tokrat nisem našla nobenega ustreznega posnetka. Lahko pa tudi sama malo pobrskaš, mogoče boš imela več sreče.
Primerjava knjige in filma ( Ljubezen v steklenici)
Tokrat sem se odločila, da s tabo delim tudi mnenje o filmu. Kot si sedaj že ugotovila, me je knjiga razočarala. Vendar to ni nič v primerjavi s filmom.
Nikoli pa ne bom razumela, kako lahko po knjigi posnamejo film, ki pa se precej razlikuje od originala, se pravi knjige. Tudi v tem primeru je bilo tako. Naj ti povem par primerov.
– v knjigi Theresa najprej članka noče objaviti, saj se ji zdi preveč osebno. Theresa v filmu pa brez odlašanja pismo objavi.
– Garrett je v knjigi zelo miren, prijazen in romantičen, nikakor ne pretepač in prepirljivec, kakor so ga pokazali v filmu
– v knjigi pisma piše samo Garrett, med tem, ko se mu v filmu pridruži tudi njegova umrla žena. Sicer je napisala samo eno pismo, vendar ga ‘kakšno naključje’ najde Theresa
– srečanje v knjigi je bilo neprisiljeno, med tem ko se je Theresa na platnu Garrettu v enaki meri vsiljevala, kakor tudi ponujala, s tem film izgubi na romantičnosti.
Zgodba je zanimiva in dobro napisana, tako da se hitro bere. Vendar sem prebrala boljše knjige Nicholasa Sparksa, da jo enostavno ne morem oceniti z več zvezdicami.
Kaj pa si ti misli o knjigi Ljubezen v steklenici?
