The Sun Is Also a Star - Nicola Yoon • Pesem ptic

Originalen naslov | Title: The Sun Is Also a Star

Prevod | Translated: /

Avtor | Author: Nicola Yoon

Zbirka | Series: /

Oznake | Labels: ljubezen, young adult, znanost
love, young adult, science

Povezavi | Links: goodreads, BookDepository

Prebrano | Date read: 23.9.2017 (September 23, 2017)

Natasha: Jaz sem dekle, ki verjame v znanost in dejstva. Ne v usodo. Ali v sanje, ki se ne bodo nikoli uresničile. Definitivno nisem dekle, ki spozna simpatičnega fanta v obljudenem New Yorku in se vanj zaljubi. Še posebej ne takrat, ko njeno družino do deportacije na Jamajko loči 12 ur.

Daniel: Vedno sem bil dober sin, tisti dober učenec, uresničeval sem visoka pričakovanja staršev. Nikoli nisem bil pesnik. Ali sanjač. Ampak ko jo zagledam, pozabim na vse to. Nekaj na Natashi mi da vedeti, da ima usoda še veliko za pokazati – za naju oba.

Knjigo sem prejela v zameno za odkrito mnenje.

Sprva me je knjiga prevzela, to je bilo še preden sem jo sploh prejela. Povsod sem brala pozitivna mnenja in pohvale. Nakar sem se odločila, da bom najprej prebrala njeno prvo uspešnico Everything, Everything. Knjiga je bila čisto simpatična a me ni prepričala.

Moje mnenje o Everything, Everything si lahko prebereš tukaj: Everything, Everything.

Zaradi prevelikih pričakovanj glede na hvalo, sem imela občutek, da tudi tole hvalijo bolj kot si zasluži. Knjigi sem se tako izogibala in brala druge. Neke pozne noči, ko nisem mogla zaspati pa sem v roke ponovno prijela Kindle. Pobrskala sem med knjigami in v oči mi je ponovno stopila The Sun Is Also A Star. Brez kakršnega koli razloga. V resnici sem že pozabila o čem se gre.

Pričakovala sem lahkotno in hitro berljivo zgodbo.

Lahko si misliš kakšno presenečenje sem doživela, ko me je knjiga navdušila. V zgodbo sem padla ‘not’ in ni bilo poti nazaj. To noč sem bedela še dolgo v jutranje ure. Takoj, ko sem se po parih urah, takrat nujno potrebnega spanca, prebudila sem s knjigo nadaljevala

Zgodba je všečna a Natasha in Daniel sta me prevzela. Dekle z afro frizuro in Korejec. Kdo bi si mislil, da bom sedaj hrepenela po fantu s Koreje. Resnično sta me prepričala, saj nista bila površinsko opisana. Sta večplastna, različna in skupaj naravnost čudovita. Ona ne verjame v ljubezen, on leti na krilih ljubezni.

Vse od prvega srečanja dalje sem držala pesti zanju. Čeprav se zgodba odvije samo v enem dnevu, sem imela občutek kakor, da se poznata mnogo dlje. Ogromno si izvedel o njiju in tudi onadva sta se naučila marsikaj o sebi. Sprejela sta težke odločitve, si priznala marsikaj, kar si drugače ne bi. In navsezadnje: odkrila sta kaj je temna snov. Vesolje me ni še nikoli pritegnilo tako, kot me je ob branju te knjige.

Natasha in Daniel sta uradno eden izmed mojih najljubših knjižnih parov. A nikar ne misli, da sem ti izdala konec. Uff še zdaleč ne, čeprav bi ti ga z veseljem zaupala.

Zgodba pa se ne osredotoča le na ljubezensko plat, v resnici jo izkorišča le kot podlago na kateri nam postreže težke teme. Govori o imigrantih, ameriških sanjah, rasizmu, socialnih problemih, občutku manjvrednosti… A vse je prepleteno s to čudežno besedo na l, da se še dolgo po tem, ko knjigo prebereš do konca sprašuješ ali si kaj pomembnega spregledal.

Všeč mi je tudi stil pisanja, saj ne spremljamo le njune zgodbe. Izvemo misli skoraj vseh stranskih likov, vmes se pojavi marsikateri sestavek, ki nam v podrobnost predstavlja dogodke, ki so se ali pa se še bodo zgodili.

Najbolj boleči del zgodbe je zavedanje, da ima čisto vsaka stvar, ki jo storiš določene posledice. In liki v tej knjigi ti to pokažejo na najtežji možni način. Nekaterim nato uspe, drugim ne.

Knjiga je res eno prijetno presenečenje in čeprav navadno contemporary knjig ne morem oceniti s preveč lepo oceno, tukaj to ni problem. Knjiga me je prepričala na toliko ravneh, da si zasluži čisto petico.

Si mogoče opazila naslovnico? Ali ni enkratna? Kot zanimivost ti povem, da je slika narejena ročno. Prekrasno ne?
Več o njeni izdelavi si lahko ogledaš na posnetku:

Maybe part of falling in love with someone else is also falling in love with yourself.

“Stars are important,” I say, laughing.
“Sure, but why not more poems about the sun? The sun is also a star, and it’s our most important one. That alone should be worth a poem or two.”

I wonder if she realizes how passionate she is about not being passionate.

The trouble with getting your hopes too far up is: it’s a long way down.

There’s a Japanese phrase that I like: koi no yokan. It doesn’t mean love at first sight. It’s closer to love at second sight. It’s the feeling when you meet someone that you’re going to fall in love with them. Maybe you don’t love them right away, but it’s inevitable that you will.