Mary Higgins Clark je zelo popularna ameriška pisateljica napetih romanov. Moja si, sem pred leti že prebrala, ker pa mi je bila takrat zelo všeč, sem se sedaj odločila, da jo predstavim še vam.
Psihologinja Susan Chandler v popularni radijski oddaji z Donaldom Richardsom razpravlja o njegovi knjigi Izginule ženske. Nato omeni primer Regine Clausen, uspešne ženske, ki se s križarjenja nikoli ni vrnila. Čisto ob koncu oddaje v eter pokliče Karen, ki pove, kako jo je nekoč neki moški hotel zvabiti z ladje in jo skoraj prepričal, da bi v neznanem kraju končala križarjenje. Prizna pa tudi, da ji je podaril prstan z vgraviranim napisom Moja si.
Susan, ki je nekoč delala tudi na sodišču, s pomočjo vez začne raziskovati Reginino izginotje. Izkaže se, da Karen ni bila edina, ki ji je bil podarjen tak prstan, dobila ga je tudi Regina.
Susan pride v stik z veliko ljudmi, ki bi o morilcu lahko kaj vedeli, ampak še preden se z njimi lahko pogovori, jih obišče neznan moški.
Knjigo sem prebrala v dveh dneh, saj je kratka, njen obseg ‘znaša’ samo 335 strani.
Mary Higgins Clark ima zanimiv in ob enem drugačen stil pisanja od ostalih, zato menim, da marsikomu ne bo všeč. Priznati moram, da je na trenutke tudi mene malo zmotil.
Poglavja so zelo poljubnih dolžin od parih vrstic, pa do več strani. Poudariti moram, da vsako poglavje pripoveduje nekdo drug in najboljši del, tudi morilec ima svoja poglavja 
. Veliko poglavij pa je namenjeno stranskim osebam, marsikatera kasneje postane pomembna, vendar se mi zdi, da bi lahko kakšno izmed teh poglavij tudi izpustili.
Motilo pa me je tudi, da izvemo veliko podrobnosti o popolnoma nepomembnih osebah ( recimo Susaninih pacietov). Medtem ko o Susan izvemo samo glavne informacije iz njenega življenja.
Ob branju sem na trenutke imela občutek, kakor da ne sledim zgodbi, ampak samo berem poročanja o dogajanju.
Kljub vsemu pa naj poudarim, da mi je bilo zelo zanimivo, kako je Susan pridobila informacije. Po knjigi sodeče skoraj vsi poslušamo radio, še posebej dvourne pogovorne oddaje s psihologi.
Morilec pa nam v zgodbi kar sam razkrije veliko o sebi, tudi telesnih značilnosti, vendar nam to pri odkrivanju ne pomaga dosti, saj se o oseba, ki je kriva te lastnosti nikoli ne pokažejo.
Ob branju sem ‘imela na piki’ dva moška iz Susaninega življenja in eden je bil krivec. Kljub temu, da nisem morilca popolnoma identificirala, sem na svoj dosežek vseeno ponosna.
V knjigi pa se parkrat omeni tudi pesem, ki ne boste verjeli je celo delen motiv za umore.
Če se ti zdi knjiga zanimiva, jo vsekakor preberi, če pa te opis ni pritegnil, pa tudi ne boš ničesar zamudila.
Za vsak slučaj pa se vedno prepričaj, da podarjen prstan nima vgraviranih besed: Moja si.
Knjigo sem ocenila:
Če ne poznaš moje lestvice ocenjevanja, klikni tukaj.
Kaj pa si ti misliš o knjigi Moja si?